Številka trinajst je bila članom in prijateljem MzM naklonjena. Trinajsti dan v septembru je bil namenjen druženju udeležencev moto romanja v Assisi. Večina od 116 udeležencev se je v Portorož pripeljala po dveh kolesih, ščepec z avtomobili. Vreme je bilo več kakor ugodno.
Neprikrito veselje zaradi ponovnega snidenja je bilo iskreno. Na začetku pomola nas je pričakal velik simpatizer ideje MzM, ki že ima vso potrebno opremo, naslednje leto pa načrtuje še nakup motorja. Zaželimo mu uspešno uresničitev načrta!
Vkrcali smo se na ladjo Laho. Po požirku dobrodošlice smo se razvrstili po barki, ki je kmalu zaplula proti severu, mimo piranske punte na"odprto" morje. Pogled na Piran z morske strani je bil za večino udeležencev novo doživetje. Mimo Fiese, stisnjene ob pobočje strme brežine, smo prečkali Strunjanski zaliv in se skoraj dotaknili Rtiča Strunjan. Malo dalje smo imeli priliko od spodaj upreti pogled na vrh klifa, s katerega že od leta 1921 usmerja, pozdravlja in vliva upanje strunjanski križ. Zadonela je ladijska sirena - običaj, ki predstavlja pozdrav, zahvalo in priporočilo morjeplovcev.
Ladijski natakarji so nam postregli s sardelami in solato, pa tudi dobrega vina ni manjkalo. Riba pač mora plavati trikrat!
Plovbo smo nadaljevali mimo naravnega rezervata v Zalivu sv. križa, v katerem je sidranje, glisiranje in ribarjenje prepovedano. Razpoloženje se je ob animaciji patra Nika prijetno stopnjevalo. Od daleč smo si ogledali Izolo in zapluli v Koprski zaliv, obrnili pred edinim slovenskim tovornim pristaniščem, ob katerem načrtujejo potniški terminal. Tokrat Koper ni gostil nobene luksuzne križarke, vendar je Luka kljub temu bila živahna. Zavili smo levo proti Debelemu rtiču, se približali ogromni tovorni ladji in nadaljevali plovbo nazaj proti Piranu. Adolf in Pavle sta od nekod privlekla harmoniki, Štefan je zapel, Niko pa je skrbel za ozvočenje...
Kakšna deseterica je zbrala pogum za osvežujoči skok v morje. Kmalu je kapitan spet pognal motorje. Vrhunec razpoloženja smo izkoristili za zahvalo tistim, ki so nesebično pomagali pri izvedbi moto romanja v Assisi. Podelitev zahval je bilo prvovrstno presenečenje, na obrazih najbolj zaslužnih smo razbrali osuplost, nato ganjenost in na koncu ponos. Hvala vam za žrtvovanje, da je bilo ostalim lepše!
Dolga je zgodba o čeladi, ki jo je Miloš žrtvoval in predelal v prototip šparovčka. Udeleženci piknika jo poznajo, ostalim jo bomo predstavili, ko bo končano dizajniraje tega edinstvenega šparovčka. Morda ga bo kateri moto klub želel postaviti na svojem zboru!? Takoj smo ga preizkusili. Sklad MzM za pomoč žrtvam nesreč je postal bogatejši za 592,20 evra. Prisrčna hvala v imenu tistih, ki jim je sklad namenjen.
Kaj reči za konec? Pred nami je zima, sledila ji bo pomlad. In vse se začne na novo. Dotlej pa izkoristimo sončne dni. Mnogi se bomo še srečali na katerem izmed zaključnih moto zborov. In da ne pozabim: tu je še forum MzM.
.JPG)
