DOBER DAN, KOROŠKA! je za nami. Na šestih štirikolesnikih, 59 motorjih, kombiju in v spremstvu nikomobila se je z MzM tri dni (25. - 27. junija 2010) potepal 101 udeleženec. En ATV je omagal, dva sta bogatejša za praske, nekaj ur po prihodu domov pa so postale bolečine v stopalu ene izmed udeleženk neznosne. Dg.: zlom stopalnice. Th.: mavčna obloga 3 tedne, počitek in veliko nežnosti. Pravi čudež, da se je sama pripeljala domov! Zaželimo ji hitro okrevanje in ponovno dobrodošlico med nami!
Niti teden dni ni minilo, pa že pogrešam prijetno družbo. Misli se vračajo na potep z MzM. V petek zjutraj prva "drive-in maša" na Brezjah, kakor jo je imenoval mašnik p. Bogdan. Nato start po skupinah. Preizkušeni recept z moto romanja v Assisi deluje! Žal je našemu vrhniškemu prijatelju takoj po startu na Brezjah odpovedal motor, ki ga večina še nikoli ni videla. Res škoda, ker je bil prikrajšan za tri prijetne dni!
Na avtocesti je bil zelo zgoščen promet, a v nasprotni smeri. Turistična sezona se začenja. Navkljub lagodni vožnji (100 km/h) nas med vožnjo po avtocesti proti Jesenicam ni prehitelo prav veliko vozil. Skupine so skozi Kranjsko Goro vzbudile precejšnjo pozornost. Po prečkanju Korenskega sedla smo se znašli v sosednji Avstriji, na Koroškem. Umirjenost ljudi postane nalezljiva, promet je ležeren, asfalt kvaliteten, ceste dobro vzdrževane, prometna signalizacija pregledna. Brez nepotrebnih omejitev hitrosti in ovirajočih prometnih znakov. Kmalu smo srečali prvo policijsko patruljo, čez nekaj kilometrov drugo, pa tretjo in tako naprej. A tudi to bistveno ne vpliva na prometno varnost, saj je Avstrija glede na število prometnih nesreč na prebivalca druga najbolj nevarna država v Evropski uniji. "Nagradno" vprašanje: in kje v EU je največ možnosti, da bomo žrtev prometne nesreče? V Sloveniji, naši domovini - seveda! http://www.zurnal24.si/slovenija/prekasamo-vso-evropo-175355/clanek .
Pot nas je vodila po lepi državni cesti št. 100 proti Špitala ob Dravi. Na desni široka in lenobna Drava, levo pobočja. Tu in tam dohitimo traktor, sicer vozimo tekoče. Prehiti nas Ferrari. Z roko ob čeladi nakažem, da bi ga rad slišal. Takoj razume in med prehitevanjem pohodi plin. To pa - to! Našiprijatelji s štirikolesniki lepo premagujejo napore potepa z MzM. V centru Špitala zavijemo na desno, proti severu. Čez 15 minut že zapeljemo skozi Gmünd, slikovito mestece z okoli 1.500 prebivalci in krasnim trgom, nad katerim se bohoti ena izmed dveh starih graščin. Ob cesti stoji muzej Ferdinanda Porscheja, slovitega avtomobilskega konstruktorja (1875 - 1951), ki je že dolgo tega izdelal prvi hibridni avto na svetu. Je tudi oče slovitega Mercedes-benza SSK (1928) in konstruktor znamenitega hrošča (v letih 1938 - 2003 je bilo po celem svetu izdelanih 21,5 milijonov hroščev), med II. svetovno vojno je projektiral tanke, 1948 pa je v Gmündu izdelal prvi Porsche 356. Ob pogled na katerikoli Porsche še dandanes mnogim zastane dih.
Potep z MzM nadaljujemo po dolini, ki se vedno bolj oži. S ceste opazimo številne veličastne slapove. Plačamo vstopnino v nacionalni park, ki znaša po 8,20 € na motor, vendar izposlujemo skupinski popust. Cesta, speljana preko 9 mostov in skozi 7 tunelov, pa se dviga vse do nadmorske višine 1919 metrov, kjer je sredi Visokih Tur zgrajen jez Kölnbrein, za njim pa je najvišje ležeče akumulacijsko jezero v Evropi. Kakšen objekt! Pogled z razgledišča vrh jezu postane ob misli, kakšna teža pritiska nanj z druge strani, srhljiv.
Neutrudna Marisa in Dušan sta nam ob sončnem vremenu postregla piknik kosilo, na pomoč pa je priskočil tudi Zvone. V rezanju pršuta mi ni para! Uživamo v hrani in občudujemo naravo. Takšno spokojnost lahko občutiš samo v gorah.
Kmalu je treba spet odriniti na pot. Spust po klancu, postanek pred semaforjem. Nekdo pride povedat, da se je nekdo od naših zvrnil. Vse OK? Ja! Dobro. Gremo naprej. Pravzaprav nazaj, mimo že omenjenega Porschejevega muzeja. Enkrat ga bo treba obiskati, se pridušam.
Nemščina uporablja isti samostalnik za jezero in morje: See. Tako je tudi Avstrija pomorska država. Peljemo se mimo Miljskega jezera (Millstätter See), skozi Obrnšec (Feld am See) in Zobrce (Affritz), ki se ponašata z manjšima jezercema. Beljak obvozimo po vzhodni obvoznici, nato pa pohitimo proti Vrbskemu jezeru in malo pred njim zavijemo proti Rožu in Šentjakobu. Čeprav zamujamo za 15 minut, nas prijazen gostinec Tomaž pričaka s prijaznim nasmehom. Kmalu posedemo po jedilnici penziona Thomashof v Mühlbachu, vasici med Rožem in Šentjakobom. Večerja je obilna in zelo okusna, cena pa tudi za slovenski žep sprejemljiva.
Še ena ura vožnje nas loči od Tinj, kjer bomo prenočevali. Odpravimo se v strnjeni koloni. Čez nekaj kilometrov nas prehiti motorist. Izpod čelade se muza naš koroški prijatelj Janez iz Žitare vasi, ki bo v naslednjih dneh naš koroški vodnik. Ves čas zadovoljno opazujem kolono motorjev za seboj. Ob cesti opazim omejitev hitrosti in opozorilo na nevarnost - delo na cesti. Naletimo na prekopano cesto in par metrov makadama. Zmanjšamo hitrost in hop! - že smo spet na asfaltu. Nato ovinek, takoj za njim opazim, da sva z Janezom izgubila "rep". Hitro nazaj! Motor je že dvignjen, prijatelj presenečen, sopotnica osupla. Ampak - zgodi se lahko tudi najboljšim! Nič hujšega, Hvala Bogu.
Utrujeni, a zadovoljni prispemo na cilj. Pričakata nas naša gostitelja, g. Jože Kopeinig, od mnogih imenovan Jožef Tinjski in njegova "desna roka", g. Peter Korpič. Takšnega gostoljubja resnično ne srečaš na vsakem koraku!!! DOBER DAN, KOROŠKA!
Invalidi in starejši se razporedimo po sobah, ostali pa s spalnimi vrečami v dvorane, kjer so po tleh že bile razporejene vzmetnice. Trije ali štirje pari pa bolj od vsega ljubijo šotorjenje, zato ob bazenčku na vrtu razpnejo šotore.
Kmalu se je večina udeležencev potepa z MzM zbrala pred vhodom v Sodalitas. Kmalu je zadonela pesem, predsednik MzM Pavle je raztegnil meh, slišati je bilo smeh in sproščen klepet prijateljev. Dolfe in štirje novi prijatelji na invalidskih vozičkih so se razživeli, v kotu pa je pestujoč bergli sedel z ovitim kolenom pater Niko. Z neprikritim zadovoljstvom je opazoval družbo in mirno kadil. To je pravi obraz MzM!
