Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte.

Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.
Strani: [1] 2
  Natisni  
avtor Tema: Na Škotsko čez Gorenjsko  (Prebrano 4250 krat)
omen
Maček
*******
Objave: 143



Ogled Profila Email
« dne:: julij 31, 2015, 07:59:28 pm »

Pred štirimi leti sva bila z Diano na Škotskem. To je dežela, ki je njej najbolj všeč, celo bolj kot Norveška.
Takrat sva potovala z avtom. Jaz sem sicer v začetku nekaj negodoval, a se je kasneje izkazalo, da je bil avto takrat najboljša izbira. Zakaj? Diana je bila v tistem času na kuri mace, čudežnega izvlečka iz nekih južnoameriških koreninic. Ne vem več točno, zakaj je pila to raztopino belega prahu, ampak ta preparat nama je pokvaril potovanje. Prvi, drugi in še naslednja dva dneva je bilo vse v redu, potem pa so se začeli krči, bolečine... Stopnjevalo se je in tam nekje na severu Škotske sem jo odpeljal v bolnico. Vsi simptomi so kazali na resno vnetje v trebušni votlini. V "igri" je bil žolč pa slinavka pa ne vem kaj še vse. Odločitev je bila težka kaj storiti: ostati v bolnici in čakati na jasnejše znake bolezni ali pa odbrzeti domov in se predati domačim dohtarjem. Odločila sva se za drugo opcijo. Naslednji dan sva se odpeljala do Edinburga in se na kratko sprehodila po zanimivih ulicah. Vsak avgust je tam festival gledaliških skupin in vseh mogočih umetnikov. Diana je s skrajnimi močmi odpešačila nekaj ulic in se poskušala prepustiti vrvežu. A ni mogla dolgo ker so bolečine naraščale. Okrog štirih popoldne sva štartala proti domu. Naslednji dan ob šestih zvečer, po 26 urah nepretrgane vožnje (razen dveh ur na trajektu) sva bila doma. 

Dom ima svojo moč. Bolečine so popustile in pošutje je člo na bolje. Kasneje se je izkazalo, da je bila vzrok bolečinam tista čudežna južnoameriška moka, imenovana maca.

Malo podrobneje sem se razpisal o tem zvarku, da bi morda preprečil kakšno podobno reakcijo na naše sopotnice motoristke, ki bi jih utegnil preslepiti "dobronameren" nasvet, kako je ta maca res čudežno enkratno dobra. Kljub kratkemu potovanju po Škotski, sva posnela precej fotografij. Kratek izbor, za pokušino:





[imghttp://imageshack.com/a/img910/4483/e0ZtyO.jpg]http://[/img]






















































Torej, Škotska je takrat, 2011, ostala le na pol odkrita in prevožena. Lepota pokrajine, zanimivi ljudje, bogata zgodovina, vse to je tlelo v najinih glavah ves ta čas in ni bilo potrebno dosti razmišljanja kaj storiti, ko nama je Jože omeni Škotsko. Nekako je bilo potrebno "dokončati" potovanje, začeto pred štirimi leti. "nekako" letos pomeni, da gremo z motorjem, da pa bo avantura popolna, smo se odločili, da bomo taborili.

Odpotujemo jutri, v soboto, 1.8.2015. Pravzaprav samo midva z Jožetom. Peljala se bova brez sopotnic, od Easy Jeta ju bova prevzela v ponedeljek v Stanstedu, nedaleč od Londona.
Tako je najbolje za vse: midva bova že itak preobtežena motorja prepeljala do Anglije, oni dve pa bosta spočiti prisedli "na pragu" Škotske in vsi skupaj bomo uživali.

Pakiranje je končano, na motor sem naložil vse, kar sem se spomnil iz svojih davnih taborniških izkušenj. Takole zgleda:









Za pokušino sem se odpeljal do bencinske črpalke. O groza, od Nordkappa sem pozabil, kako je voziti preobtežen motor. Nobenih sunkovitih reakcij, lepo počasi in vožnja je kar OK. Na mestu pa se lahko že najmanjši nagib motorja konča na boku.

Torej, Diana je zadolžena za potopis, za fotografiranje in za dobro voljo. Poročala bova, kako se imamo...

Prijavljen
omen
Maček
*******
Objave: 143



Ogled Profila Email
« Odgovori #1 dne:: julij 31, 2015, 08:03:50 pm »

Še to, Na pot grem čez Gorenjsko, cilj je Škotska, vračal se bom spet čez Gorenjsko. Kdorkoli se bo oglasil pri meni, naj ne računa na pivo, na vino, niti na karkoli drugega. Vsaj nekaj časa ne 
Prijavljen
levjos
Administrator
Maček
*****
Objave: 1260



Ogled Profila WWW Email
« Odgovori #2 dne:: avgust 01, 2015, 05:04:35 am »

Vso srečo na poti želim celi ekipi. OK OK
Prijavljen

Bolj star, bolj nor.
pek
Maček
*******
Objave: 1080


Ogled Profila Email
« Odgovori #3 dne:: avgust 01, 2015, 02:45:11 pm »

Srečno pot in varen povratek domov 
Prijavljen
nemo
Administrator
Maček
*****
Objave: 1536



Ogled Profila
« Odgovori #4 dne:: avgust 07, 2015, 12:21:41 pm »

Še to, Na pot grem čez Gorenjsko, cilj je Škotska, vračal se bom spet čez Gorenjsko. Kdorkoli se bo oglasil pri meni, naj ne računa na pivo, na vino, niti na karkoli drugega. Vsaj nekaj časa ne 


  Kot Gorenjc te pohvalm, najboljša priprava za Škotsko. Ob vrnitvi pa aklimatizacija spet na Gorenjskem. Odlično. Ker tud Škoti niso več to kar so bili. Mal pozno, ampak srečno do nazaj. 
Prijavljen

Krpanova kobilca - brzina ni vrlina, je pa vztrajna!!!
omen
Maček
*******
Objave: 143



Ogled Profila Email
« Odgovori #5 dne:: avgust 24, 2015, 07:46:31 pm »

Potovanje se je začelo po načrtu. Na motor sem naloži vse potrebno in še dodatno nekaj nepotrebnega (kar se je pokazalo na potovanju, recimo skavtsko lopato za kopanje jarkov okrog šotora...)







Jutro je bilo megleno in je obetalo sončen dan. Zadnje zategovanje jermenov...



Diana je čutila nervozo, čeprav se je njeno potovanje začelo šele čez dva dneva



Z Jožetom sva se dobila v Kranjski gori, do tam me je spremljal Peter na njegovem Guzziju, pričakal naju je še Goran z njegovim BMW, potem pa sva nadaljevala čez Korensko sedlo proti severu.



Sprva sva nameravala po stranskih cestah do Munchena, a sva se predolgo zadržala v družbi prijateljev, da sva krenila kar po avtocesti. Dolgočasno, dokler se v Nemčiji niso začele neskončne počasi vozeče kolone. Monotonijo sva razbijala z vijuganjem med avtomobili. Moram priznati, da se je većina avtomobilistov umikala in nama dajala prosto pod. Nekateri pa so bili "težavni", s pogledom upritm nekam v daljavo in čvrsto ob sredinski črti... Tudi te sva tekoče premagovala in tako nama je minil zanimiv dan na avtocesti.
Do večera sva prispela v Luxemburg in tam prenočila v kampu.



Jutro je bilo precej hladno, a je sonce kmalu pogrelo ozračje





Prijavljen
omen
Maček
*******
Objave: 143



Ogled Profila Email
« Odgovori #6 dne:: avgust 24, 2015, 07:56:23 pm »

Naslednji dan, v nedeljo, se nama ni nikamor mudilo. Do Calaisa je bilo nekaj sto kilometrov, tam sva imela rezervirano mesto v kampu.
Ogledala sva si Luxemburg, vozila po stranskih cestah, prestopila mejo s Francijo in zvečer postavila šotor. Hrano sva imala s sabo, pijače pa  nobene, trgovine pa zaprte (nedelja). Nisem se predal, zajahal motor in naredil nekaj krogov po blićnji okolici. Vse zaprto, tudi gostilne. No končno sem naletel na neko samopostrežno restavracijo v bližini črpalke in kupil dve steklenici "ta rdečega". Odločno je pasal k narezku, zaseki in drugim dobrotam iz najine borše.











Prijavljen
omen
Maček
*******
Objave: 143



Ogled Profila Email
« Odgovori #7 dne:: avgust 24, 2015, 08:04:45 pm »

Naslednji dan je bil dan D. Prečila sva Kanal in šla sva naproti najinima sopotnicama, ki sta imeli let iz Ljubljane na Londonsko letališče Stansted.
Na terminal v Calaisu sva prispela prezgodaj in se kar dodobra načakala, da sva se lahko ukrcala na trajekt.









Motorjev je bilo malo, a zanimivo, vsi iz slovenije









Po končanem privezovanju, zasluženo pivo...

Prijavljen
omen
Maček
*******
Objave: 143



Ogled Profila Email
« Odgovori #8 dne:: avgust 24, 2015, 08:24:18 pm »

Plovba je bila mirna in je minila hitro. Z Jožetom sva nabavila nekaj steklenic vina, da bo večer s sopotnicama prijetnejši.

Po izkrcavanju pa takoj po levi. Jaz sem v Angliji tretjič kot voznik in je vožnja potekala čisto normalno. Spomnim pa se, ko sem prvič vozil po levi, sem bil izjemno pazljiv prvi, drugi dan. Ker je šlo vse OK, sem tretji dan vozil že malo rutinsko in se hitro znašel na napačni strani. No, zdaj se mi to ni več dogajalo.











Odpeljala sva se do bližnjega mesta Canterbury, kjer me je čakal šoto, ki ga je Diana naročila po mailu. Trgovina je bila v starem delu mesta, same enosmerne ulice. Garmin me je vodil levo-desno, celo po peš coni. Gledal sem, trgovine nikjer, čeprav bi morala biti za vogalom. S pomočjo prijazne prodajalke v bližnjem lokalu, sem vendar zagledal tablo trgovine, kakih 100 metrov po enosmerni ulici. Da se ne bi spet vrtel po labirintu, sem zapeljal direktno pred trgovino, v kontra smer, se razume in parkiral pred vhodom. No tu sem doživel prvo dobrodošlico. Pristopil je možakar iz ulice in me začel zmerjati, kako "mi Evropejci" nimamo pojma o vožnji, kršimo pravila in se obnašamo kot divjaki. Poskušal sem mu razložiti, da bi se jaz gotovo izgubil v labirintu uličic, če bi hotel pripeljati pred trgovino "po pravilih". On pa kar ni odnehal, dokler nazadnje ni izustil, da je on tudi bajker in da ve kako je treba voziti. Takrat mi je pa dokončno prekipelo. "Ti nisi niti B od bajkerja, če takole govoriš. Kam se pa voziš... do kafeja okrog vogala, si sploh kdaj bil na potovanju v tujem mestu... seveda nisi, zato pa blebetaš neumnosti..." in v takem stilu naprej, dokler se možakar ni obrnil in odšel. Jaz sem nato na brzino plačal tisti šotor in odpečljala sva, ker sem dopuščal možnost, da se primitivec vrne s policajem...



Dedca sem dodatno razjezil s fotografiranjem


« Zadnje urejanje: avgust 24, 2015, 08:29:20 pm od omen » Prijavljen
omen
Maček
*******
Objave: 143



Ogled Profila Email
« Odgovori #9 dne:: avgust 24, 2015, 08:41:53 pm »

Z Jožetom sva preostanek dneva do prihoda aviona preživela lagodno, v živahnem obmorskem mestecu Herne Bay. Bila je nedelja, ljudje so postopali po ulicah, plaži, kopal se je malokdo, morje je bilo mrzlo in kalno. Le otroci so čofotali, saj ne vedo kaj je mrzlo, kaj je kalno...







Prvi fish&chips







Čas nikakor ni stekel, odpeljala sva se na letališče, spet mnooogo prezgodaj. Parkirala sva tam, kjer je ustavljanje dovoljeno za 10 minut. Po dveh urah so naju redarji že pošteno podili, aviona pa od nikoder.

No končno, po skoraj uri po pristanku, sta najini sopotnici primaršrali ven. Obe v moto oblekah in s čeladama. Malo nenavadno, a kaj, ko na motorju ni bilo nobenega prostora še za to prtljago.



Prijavljen
omen
Maček
*******
Objave: 143



Ogled Profila Email
« Odgovori #10 dne:: avgust 24, 2015, 08:47:19 pm »

Torej, od tu dalje, je Diana pisala potopis. Prenašam ga v celoti:

3.8.2015-ponedeljek
Zivčnost je na vrhuncu, spim nič,…čakanje je zoprno. S Saro in Matjažem pričakamo Mirjam, ki jo je pripeljal sin Peter. Prinesla sta celo gajbico ringlojev, paradižnika in hrušk…njami. Sedimo v atriju in se hladimo, saj postaja vedno bolj vroče. Ob 14h naju Sara in Matjaž odpeljeta na letališče, kjer čakanje preganjava s sendviči, kavico in seveda klepetava kot naviti.
Letal ne maram preveč, v motorističnih oblekah in s čeladama namesto torbic, naju najprej sezujejo, Mirjam še dodatno pregledajo, nakar se vkrcava v mali avion. Stiska me ko vzletamo, a s klepetom strah popusti…let je miren, pristanek tudi, oddahnem si ko zlezem ven iz te leteče konzerve. Skratka prispeli sva v barvah KTM ;) kot se spodobi.
Na letališču zagledam Pavleta kako naju ves vesel fotka…oči mu žarijo v pričakovanju nore avanture seveda na njegovem ljubem konjičku.
Z Mirjam zlezeva vsaka k svojemu princu na konje, šibnemo proti SV v kraj Kings Lyn. Tu je Pavle rezerviral camp in komaj čakava da razpneva nov novcat šotor, ki ga je na poti iz Dovra, kupil, rezervirala pa sva ga že doma. Pot ni nič simpatična, skozi glavno prometno žilo GB ni prijetno…Prispemo v camp, ki je zelo lep in urejen, debela angleška travica, veliko prostora za šotore otroci brcajo žogo, skoraj vsak šotor ali pa prikolica ima tudi psa ali dva…No postavljanje oz. učenje postavljanja šotora nama vzame kar nekaj časa, a na angleški travici in ob sončnem zahodu ni problema. Šotor je fenomenalen, ogromna spalnica in enako velik predprostor, kamor namečeva vso kramo. Ko se mrači šotori zažarijo saj v njih prižigajo luči, veliko pa jih ima navešene tudi novoletne lučke…ooo meni je to zelo všeč. Na malem kuhalniku skuhamo polento in golaž…vse kaže, da bo potovanje fantastično.







Prijavljen
paul
Administrator
Maček
*****
Objave: 117


Ogled Profila Email
« Odgovori #11 dne:: avgust 26, 2015, 08:46:56 pm »

Diana, Pavle, krasno, beseda in slika,  čakamo nadaljevanje, da se odločimo ali gremo po vaših sledeh. Kakšne so cene, ceste, ljudje...

V nedeljo se dobimo na barki v Izoli, 55 nas je prijavljenih, če imata voljo pridita, da "v živo" kakšno rečemo !
Prijavljen
omen
Maček
*******
Objave: 143



Ogled Profila Email
« Odgovori #12 dne:: avgust 27, 2015, 09:23:23 pm »

4.8.2015 torek

OK že ponoči me je veselje minilo saj nisem spala niti minutke…slišalo se je smrčanje iz oddaljenega šotora, zeblo me je…ponoči sem v temi iskala WC…no vseeno je bil lep prizor saj je skoraj polna luna sijala na šotore, na katerih so razobesili novoletne lučke…pravljično…
Počasi prihajam k sebi, Mirjam skuha kavico, sledi dooolgo pospravljanje šotora in tlačenje vse krame nazaj v potovalne vreče…Na poti se odločimo, na priporočilo nekega GB motorista, ki je poznal vremensko napoved, in odrinemo proti mestecu Berwick upon Tweed. Tudi ta cesta je še vedno zelo prometna, skoraj nobenih črpalk ni, kjer bi si malo odpočili in popili tisto draaaago kavo Costa…stane skoraj 3 funte …odločim se da je ne pijem več pa če umrem…toliko denarja za en kofe ne ne!



















Mislim da je Berwick upon Tweed skoraj na Škotski meji, kar nas zelo veseli, saj komaj čakamo da prestopimo v pravljično Škotsko. Nakupimo kruha in vina in se namestimo v lepem campu, kjer pa mi močan veter in zbrišeta nasmeh z ust. Neprespana, tečna, lačna (vedno), hladen veter ….







Pri svojih letih bi lahko imel poceni kosilo, le počakati bi moral do nedelje...



Paul pa bi lahko zašpilal kakšno našo...







Tako piha da komaj uspemo postavit šotor, no na koncu seveda uspe, jaz pa se od tečnosti in utrujenosti kar zavlečem v predprostor in izjavim da bom pisala dnevnik kar seveda ni res, rada bi se skrila in izginila….ne vem kako bom vse to zdržala… No po Nalgesinu in kozarcu vina postane vse lepše, …Mirjam je po nesreči prebodla z nožem, za katerega še danes ne vemo kako se je prikradel med blazine, Jožetu blazino, kar je povzročilo salve smeha, skoraj sva počili, nihče okoli nas ni mogel spati…še huje je bilo ko ji je uspelo strgati tudi camp stolček na katerem je sedela…skoraj nas je razgnalo od smeha…uffff prav prileglo se je…in zlezli smo v mrzle šotore…

















5.8.2015 sreda

Noč je bila zelooo hladna, veter je bril, šotor je kar premikalo, okoli najinih glav so celo noč lomastili, pesek je škripal….Da bi se pogrela sem si glavo tlačila v spalno vrečo in dihala vanjo…no ker niti spalna vreča niti ves polivinil okoli mene ne dihata sem postala potna in sem pomolela glavo ven kjer me je zaradi potu še bolj zeblo, lezla sem dol z blazine na tla, preklinjala ker nisem mogla nog skrčiti, saj je spalna vreča tako ozka…ma, za znoret….Povrh vsega je proti jutru začelo deževati….Kavo in zajtrk smo pojedli kar pri nama v predprostoru, sledilo je pakiranje in pospravljanje šotora v dežju….ne to ni zame..že sama vožnja v hladu in občasnem tuširanju je too much..tale šotor tole je pa višek…

















Odpeljemo se kupit novo blazino in stolček v nek outlet in tudi vse ugodno dobimo…gremo naprej proti Edinbourgu. Zelo je hladno in vetrovno a se jasni. Naš plan je obiskati Melrose Abbey, Rosslyn Chapel in Stirling Castle…hm nam bo uspelo?Huh?







Prijavljen
omen
Maček
*******
Objave: 143



Ogled Profila Email
« Odgovori #13 dne:: avgust 27, 2015, 09:37:43 pm »

Mimo Melrose Abbey se kar peljemo in malo fotografiramo, v luškanem kraju Melrose se tudi ustavimo, motorje fanta stlačita kar poleg slaščičarne iz katere Mirjam prinese celo korenčkovo tortico. Vsak zagrabi četrtino in bašemo se kot mali otroci.

























Odrinemo naprej in kmalu najdemo tudi misteriozno Rosslyn Chapel. Okoli nje je ogromno ugibanj, notri so snemali tudi Da Vincijevo kodo. Rezbarije v kamnu so zelo zanimive, od green man-a, ki predstavlja moža mati narave, do padlega angela Luciferja in koruznih storžev, ki jih naj bi Kolumb prinesel v Evropo 50 let kasneje, ko je Rosslyn kapela že obstajala..veliko tropskega cvetja in podob, za katere še danes ne vedo kaj predstavljajo. Kar dolgo smo se zadržali, z Mirjam pregledava spominke in si nekaj kupiva za spomin.





















Šibamo naprej proti Stirlingu, oblači se in jasno nam postaja da gradu ne bomo videli saj je bila ura že pozna. Prične deževati, mrzlo je. Skurjena in prezebla postajam vedno bolj slabe volje, ne morem pomisliti, da bi morali sedaj nekje v blatu postavljati šotor in že tako prezebli zmrzovati celo noč. Ustavimo na pumpi in srečna sem ko slišim da bomo poiskali B&B. Peljemo v dežju in v daljavi na hribu zagledamo mogočen stolp zgrajen v spomin in čast osvoboditelju Škotske, Williamu Wallace-u. Zapeljemo v bližino, stolp bodo zaprli čez 10 minut, Mirjam in Jože vseeno šibneta proti solpu, se vzpenjata na vrh hriba in na žalost za minuto zgrešita…stolp so že zaprli.



Odpravimo se naprej, dež ne poneha, upamo da čim prej najdemo prenočišče. Blizu mesteca Dune, zavijemo proti stari mali graščini…mislim da je morala biti neka mini graščina/hiša saj ima stolp. Držijo se je staje, obdana je z travniki. Potrkam na vrata, odpre nadvse prijazna stara gospa (kasneje izvemo da je potomka klana McLaud njen mož pa je Norvežan Andersen, mislim da je mož tudi potomec klana Campbel), ponudi nam zelo razumno ceno 60 funtov na sobo in nas prijazno povabi notri. Sobe so fantastične, kurjava je prižgana, postelje so mehke in tople….zunaj pa močno dežuje in veter brije. Jože skuha pašto (odlične špagete z omako), to še zmorem potem pa padem v posteljo….danes ne bi zdržala spanja v šotoru, mislim da bi kar umrla, ali pa Pavletu požrla vse živce s pritoževanjem…mmmm kako je prijetno spati v hiši Joyce Andersen.





Prijavljen
omen
Maček
*******
Objave: 143



Ogled Profila Email
« Odgovori #14 dne:: avgust 27, 2015, 09:43:26 pm »

6.8.2015 četrtek
Čeprav sem se ponoči parkrat zbudila, je bilo spanje enkratno…Pogled skozi okno pa ni obetaven…dež prši in močno piha, vse kaže da bo slabo…hmmm kaj sedaj….Gremo na zajtrk, Joyce nam postreže s pravi škotskim zajtrkom; slanina, jajce, gobe, klobasa, kos palačinke, toast, marmelada, čaj, kava……mmm vse pojemo, med tem pa se prične jasniti. Sklenemo da ostanemo tukaj še eno noč (juheeej) in si danes pogledamo Edinbourg.




















Prijavljen
Strani: [1] 2
  Natisni  
 
Pojdi na:  

Powered by MySQL Powered by PHP Powered by SMF 1.1.7 | SMF © 2006-2007, Simple Machines LLC
Wind Theme: deruni
Valid XHTML 1.0! Valid CSS!