Oj živjo
ja malo sem v gužvi s časom, ampak bom preko takih odlomkov iz prve pomoći poskušal vse odgovoriti in mogoče komu posredno pomagati.
Ja, večna dilema ali poškodovanemu motoristu sneti čelado ali ne?
Kadar imamo opravka z motoristom, ki je poškodovan, je pri zavesti in z nami komunicira, vendar pa navaja bolečine v predelu hrbtenice, mu poskušamo dopovedati, da si čelado pusti na glavi, se ne poskuša po nepotrebnem premikati in počakati na NMP(beri nujna medicinska pomoč), razložimo mu, da so reševalci na poti in, da mu potem z njihovo pomočjo snamemo čelado z glave.
Kaj storiti, ko nam poškodovani motorist kontrira in hoče na vsak način vstati in si sneti čelado? Take situacije so zelo pogoste, velikokrat sem tudi sam bil priča hudo poškodovanemu, ko se je postavil na polomljene noge in hotel hoditi se umikati, poskušal pobrati
...veliko jih zavrača pomoč nas odriva in zmerja, češ da pomoči ne potrebuje. Kadar se poškodovancu ne da preprečiti premikanja, vstajanja, jemanja čelade z glave, ga s silo nikoli ne držimo in ne potiskamo na tla oz v kakšen drugi za njega prisiljen položaj. S tem početjem bi lahko bolj škodovali kot koristili, na mestu poškodbe pride do večje obremenitve in s tem premikanja tega poškodovanega dela in posledično lahko do poslabšanja zdravstvenega stanja. Nikoli nič na silo.
Če imamo poškodovanega motorista na tleh, pristopimo po korakih, ki sem jih opisal v prejšnjem članku, in ugotovimo, da je poškodovani v nezavesti, vendar še vedno diha (skozi odprt vezir čelade poslušam, čutim, gledam - 10s), ga držim preko čelade za glavo in počakam na reševalce in da sprotno opazujem vsaj na 1min.
Najbolj temen scenari pa se začne odvijati ko z omenjenim ocenjevanjem dihanja udotovimo odsotnost dihanja oz nenormalno agonalno dihanje, katero vodi v srčen zastoj pa moramo nemudoma sneti čelado s poškodovanega motorista.
Zakaj takoj čelado sneti ob ocenjevanju dihanja, brez tipanja utripa. Laiki več ne tipajo in ne preverjajo utripa. Navodilo ERCa (evropskega sveta za oživljanje, pri katerem sem tudi sam registriran inštruktor), prevečkrat je prišlo do zmotne ocene, kajti tipali so svoj lasten utrip, ki se je odbijal od ponesrečenčevega telesa. Tako, da so osebo pustili brez pomoči ob zmotni oceni, dejansko stanje pa je zahtevalo takojšnje izvajanje TPO(temeljnih postopkov oživljanja) masažo srca in umetno dihanje. "Poškodovanim in obolelim nudimo tisto, kar jim primankuje"
Tako, da čelado snamemo, samo v primerih, kadar je potrebno oživljanje, ali pa če začne poškodovanec z čelado na glavi bruhati in bi se drugače lahko zadušil.Za optimalno izvedbo tega postopka sta potrebna dva usklajena pomagača. oseba, ki je za poškodovančevo glavo fiksira glavo s prijemom preko čelade, kleči za njim ali leži, tako da ima svoje komolce naslonjene na podlago ali na svoje noge v primeru če kleči. Oseba, ki pa je na eni ali drugi strani poškodovanca, pa si ogleda čelado (lahko je preklopna ali pa v enem kosu z bradnim delom). Pri preklopnih čeladah ni večjih problemov, jasno če poznamo oba tipa čelad (velikokrat so na kraju nesreče tudi nemotoristi, ki pa se na naša zaščitna sredstva ne spoznajo -težava, velikokrat opustijo nadljne postopke zaradi nepoznavanja in strahu.
Pa vendar tudi preklopna čelada mora z glave, saj ne moremo kvalitetno sprostiti dihalne poti, lahko je samo to vzrok odsotnosti dihanja oz nenormalnega dihanja. Kljub temu, da imamo opravka z poškodovancem, mu moramo kvalitetno sprostiti dihalno pot, to pa naredimo na ta način, da mu vzvrnemo glavo navzad in dvignjemo spodnjo čeljust, s tem manevrom je dih. pot sproščena, in poškodovanec lahko zadiha - držimo v tem položaju do prihoda reševalcev.
Da se vrnem na sam postopek snemanja čelade, ko smo si ogledali s kakšno čelado imamo opravka, pogledamo podbradni pas. Če ga lahko oz znamo odpeti je odlično, če ne ga moramo prerezati, vendar na ta način, da ob tem ne poškodujemo poškodovančevega vratu, S prsti ene roke gremo pod pašček in potem nad svojimi prsti prerežemo le tega.
Nato prevzamemo varovanje vratnega dela hrbtenice. Z roko katera je bližja osebi, ki je za poškodovančevo glavo gremo pod vrat poškodovanega motorista in ga krepko zagrabimo, komolec imamo na tleh, zopet moramo biti uprti ob podlago. Z drugo roko pa primemo za poškodovančeve čeljustne kote, spodnja čeljust - sklep na spodnji čeljusti - vilice in z obema rokama krepko držimo. Oseba, ki je do sedaj držala glavo poškodovanca preko čelade spusti in prime čelado pod odpet podbradni pas na vsaki strani in čelado razširi, vsaka čelada se malenkost še raširi. Nato prične z izvlačenjem čelade. Počasi jo vleče z poškodovančeve glave in skozi odprt vezir gleda in čaka moment kdaj bo čelada preko nosu, nato jo vzvrne z glave - tako kot si jo nadenemo na glavo tako mora z glave. Če bijo začel vzvračati še preden bi bila čelada preko nosu se ob tem bradni del zatakne za nos in ga lahko dodatno poškoduje.
Pomagalec, ki skrbi v postopku izvlačenja čelade z glave pa s spodnjo roko sledi zatilnemu delu čelade in drsi po glavi proti temenu, preprečuje, nekontroliran padec glave z višine kolikor je debela čelada na podlago, iz zatilja se pomika proti temenu glave.
Ko odstranimo čelado ponovno preverimo dihanje, ker smo šele sedaj kvalitetno sprostili dih. pot, ali je mogoče poškodovani zadihal. Če poškodovani še vedno ne diha moramo nemudoma začeti z oživljanjem.
Začnemo z masažo srca, mesto masaže je na spodnji tretjini prsnice oz, če pogledamo prsni koš kot celoto je to sredina prsnega koša.
Na to točko položimo peto ene ali druge dlani roke, preko primemo še z drugo roko in prste prepletemo, tako da si z zgornjo roko privzdigujemo spodnjo, da vršimo pritisk samo s peto dlani. Prsnico vgrezamo proti hrbtenici za 4-5 cm oz 1/3 globine prsnega koša. Masaže so ritmične in močne. Normalno bitje srca odraslega je med 60 in 80 udarci na min, med masažo srca pa moramo zagotoviti 100/min, zamasirati moramo skoraj dvakrat v eni sekundi. Tako naredimo 30 masaž. Po 30 masažah pa sledita dva vpiha, usta na usta ali pa usta na nos. Vzvrnemo glavo, da je dih. pot sproščena zatesnimo nos in v usta vpihnemo dva v piha. Vpih naj traja prib. 1,5s, po prvem vpihu se odmaknemo od ust poškodovanca, da vidimo spuščanje prsnega koša, to je naš cilj, da z vpihom dvignemo prsni koš - učinkovit vpih. Nato vpihnemo še drugič in nič ne čakamo, takoj pričnemo z masažo srca, to delamo v razmerju 30:2.
Med oživljanjem ne preverjamo stanja, ustavimo se le v primeru, če poškodovanec začne kvalitetno dihati, ali se začne premikati, kašljati oz. iščemo posredne znake življenja, ob prihodu NMP, ali ko postanemo popolnoma izčrpani, zato je fino, da se med oživljanjem lahko s kom zamenjamo, kajti masaže so zelo naporne.
Tako, drugič pa še kaj drugega, sedaj se vrjetno zopet ne bom mogel hitro oglasiti, kajti odpravljam se v Ameriko, predstavljat službo nujno medicinske pomoči na motorju na svetovno konferenco urgentnih služb v San Fracisco.
Tako, da lepo pozdravljeni in srečno
